Pa čutil je, kako je ona silno razburjena, in to mu je bilo povoljneje nego ona edina, tiha beseda odpuščanja. Vodil jo je do Boletovih in vsi, ž njimi tudi kot spremljevalec guvernante, krenili so navzdol. Pot je bila gladka, akoravno strma in, ko je zavila v gozd, jako temna.