Tako sam sem tu, tako grozno sam in tako ‒« Hotel je reči »nesrečen«; pa te besede ni mogel izustiti. Govoril je to s strastnim naglasom, akoravno je vedel, da je vse laž. »Pustite spomine, doktor,« zavrne Ilovska po kratkem molku, »tudi sedanjost ni krasna, minula pa ‒ ah, glejte, glejte to prelepo razsvetljavo!