Postal je s Katinko na robu planote in od tod sta oba molče zrla v velikanski, ki je gorel ravno pod njima. Rdeči blesk je barval tudi bledo lice mlade žene, in ko je malo od strani pogledal tja, dejal bi si bil skoro, da stoji nekdanja njegova Katinka poleg njega, a ne ta tujčeva žena. In zdaj mu je prišlo zopet v misel, da plava v burnem toku: le naprej, le naprej!