Sodnik je bil vtem sedel na koncu mize, kjer je stal njegov kozarec, ter zadovoljno tlačil tobak iz obrobljenega mehurja v svojo pipo. »Da, da, pogum ima pač,« povzame zopet sodnik pogovor, »saj sem ji vsak dan priporočal in govoril, da je le treba pogumno nastopiti; o, vedite, oseminštiridesetega leta sem tudi jaz deklamoval v ljubljanskem gledališču in tedaj ... «