Prav ugodno mu je bilo, da je mogel govoriti ž njo, kajti v zadregi je bil, s kako besedo bi se obrnil k; tako pa je mislil posredno dospeti do pogovora z ono. »Ne, ne,« deje, »le škoda, da smo pečenega janjca zamudili.«
»Prav sodite,« oglasi se Bolè, »poezija in prazen želodec se ne strinjata.«