Odšel je počasi, postal še dvakrat in enkrat se vrnil celo nekoliko korakov nazaj, ker se mu je zdelo, da je čul glas stopinje; pa zaman. Ko je šel naglo s povešeno glavo proti Borju, bilo mu je v mislih edino: »Jutri, pojutrišnjem enkrat gotovo!«
ENAJSTO POGLAVJE Kresni večer se je bližal in le-ta je bil našim eden najvažnejših vsega leta.