»Naj velja, kar hoče!« dejal je čez nekoliko trenutkov polglasno, udaril s palico po bližnjih vejah ter se obrnil povprek čez goščo na stran, kjer je stala Medenova pristava. Ugibal in sodil je spočetka skoro hladnokrvno, akoravno mu je srce nemirno bilo ter mu kri kipela v glavo. »Spoznala me je, spoznala!