je bil krenil po stranski stezi proti Borju ter meril urnih nog svoj pot. Pa ne dolgo, kajti nakrat je obstal, pobrskal s palico po listju kraj steze ter zamišljeno zrl predse. »Naj velja, kar hoče!« dejal je čez nekoliko trenutkov polglasno, udaril s palico po bližnjih vejah ter se obrnil povprek čez goščo na stran, kjer je stala Medenova pristava.