»Če Bog ne ve bolje zanjo nego jaz ... « »Tileh,« deje resno, »tu imate en forint; dal vam bom še dva, če kaj več pozveste o tej gospodi. Vaša žena to lahko stori, toda molčite; tu gre za imenitno ‒ pravdo in jaz moram več zvedeti o teh ljudeh.« Zdaj je Tileh vedel, zakaj je doktor sedel pri njem na nerodnem hruševem hlodu.