Vedel je zdaj, da ga je tudi ona spoznala; in kako gorko ga je spreletel njen zadnji prestrašeni pogled. Tudi on se je je bil ustrašil, ko je tako na stopila izza ovinka, akoravno se je šetal po tej soteski, da bi srečal ‒ njo; ta zadnji pogled pa ga je skoro umiril. Ono ponosno dviganje glave, oni skoro zaničljivi izraz okrog usten, vse to ga ni brigalo; v mislih mu je bilo za trenutek le to, da jo je presunilo, kakor njega, ko sta se ugledala.