To noč dolgo ni zatisnil očesa in zadnje njegove misli niso bile pri, nego tam gori daleč na in v Badnu in naposled na Medenovi pristavi.
DESETO POGLAVJE Pristava Medenova je bila, kakor smo že povedali, oddaljena kake četrt ure hoda od njegove graščine in je stala na zelenem holmiču onkraj majhnega potoka, kateri je gonil malo niže Boletove pile. Leža njena je bila skoro lepša ko gradičeva, akoravno se je takoj ob zadnjem koncu poslopja pričel že gost bukov log, ki je prikrival razgled na daljne gore.