Ko je zrl predse na rdeči prt ter prebiral krušne drobtine, vstajala je pred njim zopet mračna podoba one deklice, katero je on prvič ljubil, a potem tako brezobzirno zapustil. To je njeno ime, katero nosi ona zdaj po možu:! Morda pa moti samega sebe ‒ morda je to ime onemu le podobno; doma hoče takoj poiskati ono odvetnikovo pismo, edino, v katerem stoji pravo ime gospe ‒ Katinke.