je bila v molčanju trdovratna; neprestano je zrla na svoje čipke, katere je pletla tudi nocoj, kakor navadno v prostih urah, pa vendar je bila videti nemirna; upala si ni pogledati Hrasta, akoravno je dobro čutila, da tudi on ne upira očesa v njo, nego da zre nepremično v tla. »Kako ste se zabavali pri Zaloških?« vpraša doktor prvi, pa ne da bi dvignil glavo.
»Ah, prijetno je tam; družba je jako ljubezniva in meni simpatična,« deje.