Ne, da bi bil pozabil, nego vedno pogosteje se je je spominjal in strast njegova je rastla od dne do dne; pa podobna ni bila več plapolajočemu plamenu, temveč tlela mu je le živo v prsih, in taka je bila skoro še bolj pekoča. Kajti zdaj mu je bilo misliti tudi o vprašanju: »Se li hočeš ženiti?« In to vprašanje je stalo za njim ko strašilo.