Vedel ni, kaj bi odgovoril. »Pazite, pazite, gospod!« deje zopet Boletova gospa ter poskuša svojemu obrazu podeliti nekakšen resen in dobrovoljen izraz, kakor ga ima mati, ki svari svojega sinka, ne da bi ga karala. Boleški je to jako dobro pristovalo; bilo je to edina njena koketerija, a poznal jo je do zdaj morda samo; drugi ne.