Molčal je in spodbude iskal v njenih očeh. Toda deklica je menda instinktivno čutila, kaj se godi v njegovih mislih, in ozrla se ni nanj, niti ponovila svojega vprašanja. Ko je pripeljal svojo plesalko nazaj k njeni materi, sedela je tam. »Oh, gospod doktor,« dejala je tako prijazno ter mignila s pahljačo na prazni stol poleg sebe, »kako je to, da vas nikdar videti ni; drugi gospodje prihajajo k nam, a vi ste ‒ kaj bi rekla ‒ tako ponosni ‒« Smejala se je tako prijazno, obenem koketno, da sprva ni vedel odgovora.