Gospod je vnovič vstal ter se malo okorno priklonil mladi deklici. »Slabo vreme imamo; snega, snega ‒ preveč,« dejal je potem, obrnivši se h graščaku.
»Da, da,« namuznil se je ta, »in vrhu tega nam še gospod notar tu predava in pripoveduje, kako bo mrzlo na naši zemlji, kadar se ‒ Bogu, da stoprav čez tisoč in tisoč let ‒ naše sonce ohladi.«