Sam ni vedel, da mu je kri silila v lice, ko se je gnetel skozi gosto nastavljene društvenike; vse se mu je videlo nekako megleno in, ko mu je Lovšev šepnil na uho: »Dobro, dobro se vedeš, prijatelj!«, niti čul ni teh besed. A sedaj že zopet zapoje zvonec in dvigne se zavesa pred odrom. Prva točka je bil predsednikov pozdrav. Dr. ga je moral govoriti in rešil je svoj nalog kratko in točno, kakor vselej, kajti ta točka ni nikdar izginila s sporeda.