Do dvorane je šel s Hrastovo gospo za onima, a pred vhodom postal je Ruda in skozi dvorano je odvedel svojo spremljevalko naprej na prvi sedež pod odrom. Za njim je privedel Ruda Boletovo ter ostal spredaj poleg gospa, koncipient se je pa vrnil v ozadje. Sam ni vedel, da mu je kri silila v lice, ko se je gnetel skozi gosto nastavljene društvenike; vse se mu je videlo nekako megleno in, ko mu je Lovšev šepnil na uho: »Dobro, dobro se vedeš, prijatelj!«, niti čul ni teh besed.