Bilo je pa vendar tako lepo, prejemati in čitati pisma ‒ Andrejeva! Trd se je bil že storil, ko je stopila deklica v materino sobo. Tam je bilo temno, kajti Boleška je sedevala rada zvečer v mračni sobi, navadno v živem razgovoru z ali časih tudi s soprogom, kadar ni imel zunaj posla.