je z veseljem vse obljubil, pridno delal v pisarni ter bil od dne do dne rabljivejši, samo preskušenj se ni lotil. »Saj je še čas,« odgovarjal je stereotipno raznim opominjevanjem; tako je potekalo leto za letom in takóv je bil še, ko smo ga videli na starega leta dan, vračajočega se domov v Borje. A ker je bil tako glede socialne stopinje zlezel za nekoliko klinov više, postal je tudi ‒ čitalnični odbornik in v tej važni službi ga vidimo zopet zvečer pri čitalnični veselici.