Tudi je stekla za onimi in v veselem, glasnem pozdravljanju, ki je donelo od vseh strani, opazil ni nihče njene razburjenosti; pa je laglje skrival tiho, neizmerno srečo, ki mu je polnila dušo. Boleška je uvidela, da doktor hrepeni po trenutku, ko bi mu bilo moči govoriti z graščakom o znani stvari, ter je odvedla Katinko in v grad. Gospodje so ostali sami na vrtu.