pa je storila, kakor ne bi čula materinih besed, in je urejevala svojo mizico pri oknu. Mesec je jasno svetil in tam doli na beli cesti je bilo lahko ugledati podobo moža, ki je z naglimi koraki odhajal v dolino. Na ovinku je malo postal in, ki je prav sedaj ozrla se skozi okno, dozdevalo se je, da tudi oni obrača pogled svoj nazaj proti belemu gradiču.