»Prijeten mož ‒ to!« omenila je Boleška po njegovem odhodu. pa je storila, kakor ne bi čula materinih besed, in je urejevala svojo mizico pri oknu. Mesec je jasno svetil in tam doli na beli cesti je bilo lahko ugledati podobo moža, ki je z naglimi koraki odhajal v dolino.