Danes popoldne se je bil torej napotil vnovič na Drenovo v veseli, da bo kolikor mogoče sam z mlado deklico in da se mu morebiti vendar ponudi prilika, odkriti ji svojo ljubezen; o zmagi svoji niti dvojil ni; saj je bila vedno tako prijazna ž njim, in da do sedaj še ni odgovarjala njegovim na pol prikritim izjavam, stavil je le na račun njene neizkušenosti in dekliške bojazni. Našel je gospo in hčerko na grajskem vrtu in obe sta ga pozdravili z odkritim veseljem. »Nikogar ni danes k nam!« omenila je Boleška.