Kadar se pa človek navadi kaj ljubiti, ljubi to tudi kasneje, ko mu že ni treba tako. Tu pomaga domišljija, spomin.« Tako je bilo z dolgo, več let ‒ ‒ ‒ ko naposled odurna roka neizprosljive usode stegne svoje neusmiljene prste in pretrga vse to veselje z življenjem.