Mesarica pa ni mogla smeha več zadrževati, ko je čula, da je oko starega obtičalo na veseli, vrtavi in živi njeni hišni. Da bi ne bil s tem smehom razžaljen, pohitela je žena opravdati ga s tem, da je rekla: »O, ta deklica je uboga, ako je pametna, z obema rokama bode prijela po tej lepi priliki.« In to je razkladala še na dolgo in široko ter govorila mnogo tudi zato, da bi se sama iznebila osuplosti in čuda zaradi nenavadne tajnosti, katero je čula.