Pot od fajmoštra do njenega doma je bila uro hoda dolga. Med mnogovrstnim premišljevanjem je bila prišla čez travnik in je začela zopet navkreber iti in bližati se mali hosti, preraščeni z jelševim grmovjem in belokožimi brezami. Mislila je, kako bode, kadar pride Francè zopet domov, kako se bode oženil, eno njenih prijateljic vzel, kako bode stari oče lahko brez težkega dela počival in srečne starosti dočakal, in še marsikaj enakega ji je vrelo po glavici.