»Lepo te prosim, Francè,« jame sestra z milim glasom in ga ljubo pogleda s svojimi velikimi, plavimi očmi, »ostani doma, ostani! Lej, oče so stari, ne bodo dolgo, pa jih še zmerom jeziš in malokdaj jim storiš tako, kakor bi radi.« Solze ji zapró besedo.