Večidel so vino rešili, le en sod jim je ušel izpod rok in se grmé valil v dolino, preskočil čez jarek in se razbil; in zlato kapljico, ki jo je zemlja dala, popila je zopet zemlja. Že se je v jutru, ko je Frtnatek Tekmec, vrečo tobaka na plečih, koračil po kremenasti stezi v stransko vas. Veselo je pete vzdigoval in govoril sam s seboj: »Pač, spak, lepo sem jo upeljal; zdaj bodo mislili, da je tobak zgorel, jaz ga bom pa prodajal.