Ko moško iz hiše, tudi pobere žlice in sklede ter hiti za njim, da bi brata v veži pri ognjišču pogovorila in pregovorila.
»Lepo te prosim, Francè,« jame sestra z milim glasom in ga ljubo pogleda s svojimi velikimi, plavimi očmi, »ostani doma, ostani! Lej, oče so stari, ne bodo dolgo, pa jih še zmerom jeziš in malokdaj jim storiš tako, kakor bi radi.«