Tam je na žebljičku visel velik. Oče Štivrnik ga sname, poišče in potiplje, kjer je »vera«, potem pak se na pol uleže na trebuh in na prsi in jame moliti svojo večerno molitev, ki ni bila najkrajša. Ko moško iz hiše, tudi pobere žlice in sklede ter hiti za njim, da bi brata v veži pri ognjišču pogovorila in pregovorila.