Tako Frtnatek ni mogel dolgo trpeti teh nadlog in krivic, nehal je vpiti: »Boter, saj bom plačal, zdaj se še ne mudi!« in dal je enemu izmed svojih sitnih sosedov precej neprijazno klofuto po zobeh. Toda ta se ni dal vsaki pesti biti, prijel je tedaj malega možička za vrat in ga je trdo kakor v kleščah stisnil v kot. Za prvega revež ni mogel do sape priti, z zadnjo in največjo močjo se je upiral, da bi roko, ki ga je tiščala za vrat, od sebe spravil.