Tu se ni dalo torej nič opraviti, to je Tekmec previdel, zato se je obrnil na milost krčmarjevo in še njega na tihem poprašal, ali zastonj; tudi mu hrbet obrne. Žalosten in brez tolažbe se Tekmec zopet usede in, vdan v vsakršno usodo, pričakuje, kaj bo iz tega. Ni mu bilo treba dolgo čakati.