Starec resnobno premišljuje trenutek, potlej pak urno natakne velike čevlje namesto coklastih copat, obuje in pokrije retasti klobuk na sivo glavo. »Le duri zapahni, da te ne bo strah, deklica, pa potrpi malo; moli roženkranc ali božje čednosti, jaz malo pogledam, pa pridem zdaj zdaj nazaj.« Rekši vzame svetilnico v eno roko, v drugo drenovo palico iz kota pri vratih in gre iz hiše.