Skoraj gotovo se ji je zdelo, da je brat bil tisti, ki je udaril po in katerega je videla ob kozolcu izginiti z butaro na rami; ah, morda je nesel človeka, ubitega z lastno roko. Že je videla ljubega brata v železju pred krvavo sodbo ‒ in tesno ji je bilo pri srcu, mrzel pot ji je tekel po čelu. »Ali Franceta še ni?« vprašal je stari dalje.