Pobesil je glavo, v lice je obledel ko smrt, ugriznil se je v spodnjo ustnico, svetlo pogledal, vstal in odšel. »Kaj si mu za pet hudirjevcev izpod klobuka povedal, da je tako ozelenel in precej šel?« vprašal je Dlek, ki je Franceta opazoval. »Tiho bodi, stričev, tiho!