Boter, lepo vas prosim, spravite me do Rebrnikove kašče ‒ od kašče do hiše je samo deset stopinj, od tod bom zlahka našel stezo ‒ in, boter, jaz nisem tako umazan, da vam ne bi dal za pet poličev vina, tistega rumenega; res, primojduha, za pet poličev bom dal ali pa za šest.« Precej po tem pogovoru sta koračila naša dva moža, stari Tekmec z majhno culo na rami in mladi Štivrnik, po stezi, ki je držala med skalami rebri napošev. »Kaj pa imate opravka gori?« vpraša čez nekoliko časa mladenič.