»Gor sem menil iti k, ali kako se spaka pravi pri le-oni hiši na Stenah, ki sama stoji. Pa ti hodim in blodim že od sinoči po tem snegu zmerom po poti in vendar ne morem iz tega spakovega kamenja. Saj vem, da me nihče drug ne slepi in moti kakor tale gori, ta debeli mesec.«