»Veste kaj, boter, ali kdo ste, vi ste pa hudi ko; vsa rebra ste mi pretrli. Ko bi jaz usmiljen ne bil, precej bi šel tožit in s tožbo bi jaz nakanil in napravil, da bi zaprti sedeli štirinajst dni in trinajst noči zato, ker ste mi rebra polomili, da ves svoj živi dan ne bom lahko hodil po svetu.« »Do zdaj ti še ničesar nisem polomil,« odgovori vaščan, »če mi pa ne poveš, kar te vprašam, potlej te ukrivim ko klobaso in zalučim po dolini, da boš kopéti in betico skupaj nosil do drugega leta.«