Vendar, če je govorica na ljubljenega brata nanesla, utrnila je vselej solzo z očesa in med molitvicami, katerih je svoje male učila, bila je tudi ena za srečno smrt stričevo. Vseh preteklih devet let ni brata nobenkrat videla, čeravno so ji večkrat ljudje pripovedovali, da je bil s tobakom v kaki bližnji vasi. Tudi poročila niti pozdravljenja ji ni nič poslal, samo enkrat, ko je bil Frtnatek Tekmec, ki je zdaj kakor navaden berač z vrečo hodil od praga do praga, prinesel od njega dragoceno svilno ruto za za vrat.