V strahu pred graničarji, ki so ga vedno zalezovali, prenočeval je dostikrat pozimi in poleti v samotnih, zapuščenih gozdih. Od vedne hoje po soncu je bil v obraz zarjavel. Čeravno so ga povsod poznali in so radi kupovali od njega tobak v perju, vendar ga niso nikjer radi imeli, kajti njegova naturna srditost, temno, bleščeče oko in mrkla sovražnost do vseh ljudi, ki je bila, kakor se je človeku zdevalo, na vsem njegovem vedenju in govorjenju videti: vse to je bilo vzrok, da so se ga ljudje povsod naveličali in da so najrajši videli, če se je kmalu od hiše spravil.