Pa mi vendar to znanje ni nič pomagalo pri uku litovskega, ker ima ta jezik, kakor bode komu mojih bralcev znano, lastne korenine in besede, drugim jezikom popolnoma nepodobne. Toda jaz sem bil brihtne glave, hotel sem se jezika naučiti in kmalu sem se navadil toliko, da sem s fanti in dekleti mogel kramljati. Ker sem bil že od mladega vesele nature, znal sem tudi veselim Litovcem marsikaj povedati, kar jih je na smeh pripravilo, in radi so kramljali z menoj, ko smo šli k bližnji cerkvi na božjo službo.