Komaj mi je bilo mačke zmanjkalo, narajmam blizu Kov na nekega s kranjskega Krasa. Iz dveh vzrokov sem ga bil vesel; prvič, ker sem lahko ž njim govoril slovenski, vdrugič pa še bolj, ker je imel malo moke in je bil tako dober, da jo je z menoj delil po bratovsko. Živela sva od te moke do Kovna.