Ko smo stali v vrsti, primarširata dva polka Bavarcev skozi mesto in naravnost dalje v gozd. »Kam ti hité tako naglo?« mislili smo si, ne vedoč, da gredó v smrt. Nam pa zapove major, naj se zopet razidemo, naj se kaj dobro okrepčamo, zvečer pa zopet zberemo.