Veselo smo kričali, vsak je le na to mislil, da se bo tukaj najedel, na drugo smo bili pozabili, na dom že ni nihče mislil ali pa le redkokrat, lastni želodec mu ni pripuščal, na koga drugega misli obračati ko nanj. Dobili smo pol hleba prav lepega kruha, prostaki in korporali po 4 francoske (), mi feldvebeljni pak po 8 na dan. Zdaj smo se šele okrepčali in svoje živeče nadloge znebili, ko smo si živež sami kupovali.