Pomisli kak človek, kakšen prah naredi šestnajst sto mož, na go stem mož za možém, po suhi, prašni tržaški cesti! Tak prah je bil, da skoraj nisem videl svojega soseda, ki je taval tikoma pred menoj, da sem mu zmeraj na pete stopal, ker me je rinil drug za hrbtom naprej. Imel sem prahu polna usta, poln nos, malo in dosti: ves sem ga bil poln.