Eden je padel v Komarnu kakor vojak, drugi so še živi in so tako in tako preskrbljeni. Po smrti moje žene pa me je sreča pustila in zdaj stanujem v Stični, star, nadložen, nimam in ne morem drugega ko čebele komandirati, katere so mi na stare dni skoro edino veselje. Ker rad o Ruskem in o Napoleonu pripovedujem, pravijo mi ljudje »stari Ruski«.