Mati Smrekarica, ki je s praga za vozema gledala, reče, da, ki je s poslednjim vozom šel, bič in vajet prav lepo pristujeta ter da bi bil čeden voznik na vsaki veliki cesti.
»Škoda je, da ne bo nikoli vozaril, ker nima s čim. Njegov oče, ki mu je vse zabil, vreden je, da bi skozi šibe dirjal,« pritakne star sosed, kateri je mimo gredé pri Smrekarici postal, ker njemu je bila ona pohvala Štefanova govorjena.