V istem hipu se je tudi deklica obrnila, da bi za njim pogledala, in tako sta se v eni misli, v enem dejanju srečala. Drug pred drugim sta se svoje radovednosti sramovala, deklica se zasmeje od daleč sem in se tudi zasmeje.
In smejala sta se ta dva, ne toliko zato, ker bi se jima bilo smešno zdelo, da gledata drug za drugim, ako tudi se dobro znata ter vesta, kakova sta po postavi in po obleki; smejala sta se od veselja ali bogvedi zakaj.